Magnezij je elektrolitski vratar naših celic. Na celični membranah obstajajo kanalčki za prehajanja v in iz celice, pa tudi prenos signalov od celice do celice. Magnezij omogoča delovanje teh številnih kanalčkov in receptorjev. Kaliju in kalciju omogoča, da prevajata električne tokove, ki so odgovorni za naš srčni utrip, krčenje in sprostitev mišic, proženje živcev, nevroplastičnost, proizvodnjo ATP, popravilo DNK in še veliko drugih funkcij.
Magnezij potrebujemo tudi za pretvorbo vitamina D v njegovo aktivno obliko. Vitamin D brez magnezija ne more opravljati svoje funkcije, nizke ravni vitamina D pa povečujejo tveganje za okužbe, zlome kosti, hormonska neravnovesja in številne kronične bolezni.
Evropska agencija za hrano (EFSA) svetuje ženskam od 10. leta starosti dalje vnos 300 mg magnezija dnevno, moškim pa 350 mg dnevno. Večina ljudi s hrano ne doseže niti tega odmerka, ki je glede na dosedanje raziskave zelo verjetno postavljen mnogo prenizko. Priporočenega odmerka magnezija v prehrani niso posodobili že več kot 20 let. Povečane psihofizične obremenitve (stres), redna fizična aktivnost, pitje kave in neurejena prehrana s predelanimi ogljikovimi hidrati, brez vlaknin, še dodatno izčrpavajo magnezij.